26.05.2018 10.00 |
![]() |
26.05.2018 |
![]() |
26.05.2018 |
![]() |
24.09.2017 |
![]() |
04.06.2016 viken |
![]() |
29.05.2015 2 dni |
![]() |
28.03.2015 od 9h |
![]() |
01.10.2011 |
Mesec maj je čas, ko pridejo na plano artičoke, ene izmed najstarejših gojenih in zdravilnih rastlin, ki so jih uporabljali že stari Egipčani. V Strunjanu tej cenjeni rastlini namenimo tudi dvodnevni praznik, na katerem bo artičoke moč kupiti in se o njih izobraziti. Vabljeni na Dneve artičok, v Strunjanu, na parkirišču pred Krko, poznano tudi po Prazniku kakijev.
Gojena artičoka se od divje različice loči po tem, da listi niso bodičasti. Od nekdaj je cenjena zaradi svojega ugodnega učinka na prebavo. Izboljšuje pa tudi jetrno presnovo, znižuje raven holesterola in lipidov v krvi ter ščiti jetra.
01.10.2011 |
![]() |
Kaki uspeva v subtropskem, mediteranskem in submediteranskem podnebju. V Sloveniji so taki pogoji na mikrolokacijsko ugodnejših legah v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih. Ocenjujemo, da imamo cca 20 ha intenzivnih nasadov in da imamo možnosti širitve še za cca 50-100 ha. To je sicer malo v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami, vendar je predvsem za Slovensko Istro veliko. PRAZNIK KAKIJEV BO LETOS?
V Strunjanski dolini je cca 30 % vseh nasadov v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke. Samo to pa prav gotovo ni dovolj, ampak je potrebno proizvedeni pridelek tudi prodati.
Pridelovalci kakija so hkrati aktivni tudi v turističnem društvu Solinar.
Pred letom 2000 je bil kaki veliko manj poznan kot danes in prodaja ni bila najboljša.
Pridelovalci kakija in strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe smo skupaj prišli do zamisli o prazniku kakija in ga od takrat dalje uspešno organizirali vsako leto v začetku novembra.
Veliko truda je bilo vloženega v ta praznik. Poskrbljeno je za strokovni, kulturni in zabavni program. Delali smo ves čas z zanosom in ljubeznijo. Ljudem smo ponudili kaki, sonce v njem, naše veselje, preprostost in pristnost. Praznik kakija je uspel nad vsemi našimi pričakovanji.
Veselimo se zadovoljnih obiskovalcev in želimo si ohraniti lepoto in pristnost tega praznika.
Predvsem pa želimo ponuditi odličen kaki in različne izdelke iz tega sadeža. Strunjan je vas kakija in cela vas živi z njim. Veliko zaslug za navdušenje nad kakijem imajo kmečke žene in dekleta, ki vsako leto skrbijo za kulinariko. Delujejo v okviru društva Solinar in vsako leto ponudijo nove izdelke iz kakija.
Prvi Praznik kakijev je društvo organiziralo novembra 2001. Idejo za organizacijo praznika sta predstavila predsednik TD Solinar Franco Giassi in Silvano Knez (oba pridelovalca kakijev) ter drugi član društva. Družina Knez je prva ki je sadež prinesla v Slovenijo. Pogovor je stekel o tem, da je pridelka precej, oba sta posadila nove nasade , vendar pa bi ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Rodila se je ideja, da bi organizirali tako prireditev, ki bi promovirala sadež in bi obenem odpirala nove tržne niše.
Povezala sta se s predstavniki Kmetijsko svetovalne službe, z Območno turistično organizacijo ter Občino Piran kot sponzorjem.
Kljub temu, da je bil prvo leto praznik organiziran v skromnem vojaškem šotoru je bilo zanimanje veliko. Drugo leto se je pokazala potreba po večjem prostoru. Tako smo v sodelovanju z Občino Piran (ki je glavni sponzor za prireditveni šotor) praznik kakijev preselili v veliki šotor na parkirišču na Strunjanski plaži. Kajti Strunjan nima zadružnega doma kjer bi se lahko prireditev izvajala.
Namen prireditve je bil predstaviti širši javnosti vse lastnosti kakijev, cilj pa povečati prodajo ter istočasno predstaviti Strunjan kot turistični kraj.
Na začetku je bil praznik neznan, prireditev pa skromna. Kasneje pa je prireditev zbudila precej zanimanja in bila že drugo leto zelo obiskana. Z leti smo prireditev obogatili, dopolnili s kulturno glasbenim programom, pokušnjami in odprto tržnico. V teh letih se je povzpela v sam vrh prireditev na Primorskem. Sadež je postal zelo iskan, povečala se je prodaja. V teh letih je praznik obiskalo veliko ljudi kar pomeni da so vsako leto večji stroški za razširitev prireditvenega prostora in samo organizacijo praznika. To je v veliko breme za društvo, ki je neprofitna organizacija, a sponzorjev je vsako leto manj.
© 2016 Sva prava pridržana. KNEZ